| a) Pomanjkanje magnezija Pri pomanjkanju magnezija se pogosto pojavi kloroza listov med venami. Če je pomanjkanje zelo izrazito opazimo tudi odmiranje listov in v napredni obliki so simptomi zelo podobni pomanjkanju kalija. Simptomi se pogosto začnejo tako, da se naguba tkivo med žilami paradižnika, ta del tkiva porumeni in čisto na vrhu začne odmirati. |  |
| b) Pomanjkanje mangana Pomanjkanje mangana se kaže zelo podobno kot pomanjkanje železa. Najprej začne rumeneti prostor med žilami mladih listov, kasneje pa se vene začenjajo temniti in listi dobijo nekakšen metalno sivkast odboj. Počasi začne tkivo ob venah odmirati in na koncu propade cel list. |  |
| c) Pomanjkanje molibdena Zgodnji znak pomanjkanja molibdena je v bistvu znak pomanjkanja dušika, saj braz molibdena rastlina ne more učinkovito izrabiti dušika (torej okrnjena rast, blede rastline). Če je dušika kljub temu dovolj, se pojavijo znaki kot je kloroza med žilami in rjavo-oranžne lise. Pri cvetači je tipičen simptom pomanjkanja molibdena upognjenost robov lista, ker se rob ne more pravilno razviti. V toksičnih koncentracijah povzroči molibden, da postanejo rastline živo oranžne barve. |  |
| d) Pomanjkanje dušika Za pomanjkanje dušika je značilno bledenje starejših listov, v ekstremnih pogojih pridejo listi skoraj popolnoma beli. Mladi poganjki še ohranjajo zeleno barvo, vendar so manjši in svetlejši. Po dodatku dušika, listje "spektakularno" pozelenijo v nekaj dneh. |  |
| e) Pomanjkanje fosforja Pomanjkanje fosforja se pri mnogo rastlinah težko opazi, najbolj tipičen znak pomanjkanja pa je, da listi postajajo temnejši in rdečkasto-vijolične barve. Pri paradižnikih se ta pojav zelo lepo vidi, ko so še majhni in jih imamo v bolj hladnem prostoru. Zaradi mraza korenine namreč ne morejo vsrkavati dovolj fosforja in listi postanejo na spodnji strani tipično vijolične barve. |  |
| f) Pomanjkanje žvepla Pri pomanjkanju žvepla se, podobno kot pri pomanjkanju dušika, kaže splošna kloroza lista. Razlika je v tem, da pri pomanjkanju žvepla bledijo tudi mlajši listi in ne samo starejši. Poleg tega so peclji listov in ven bolj bledo roza barve in ne toliko rdečevijolični kot se zgodi pogosto pri pomenjkanju dušika. |  |
| g) Pomanjkanje cinka Prvi znaki pomanjkanja cinka so rumenenje mladih lisičev in luknjavost starejših listov. V nadljnem začne tkivo med venami odmirati, žile pa ostanejo še vedno zelene. |  |
| h) Pomanjkanje bora Rastline se med seboj zelo crazlikujejo v potrebah po boru. Nujno potrebne količine bora za neko rastlino so lahko že toksične za drugo. Eden izmed simptomov pomanjkanja bora je manjša rast novih poganjkov in odmiranje konic listov. Velikokrat postanejo peclji in listi zelo krhki, sadeži rastlin pa nagubani in luknjičasti. Pri paradižniku navadno zaznamo rahlo bledenje listov in upogibanje listov. Listi ze upogibajo zaradi pomanjkanja bora, ki upočasni dostavo vode. |  |
| i) Pomanjkanje kalcija Na sliki vidimo tipičen primer pomanjkanja kalcija pri paradižniku; bledenje in odmiranje začetnega dela listov in rjavenje, odmiranje paradižnikov na spodnji strani sadeža. Počasi rastoče rastline lahko pomanjkanje kalcija delo kompenzirajo s preusmeritvijo ionov iz starejših listov, vendar se tudi tukaj pojavijo simptomi v obliki kloroze ali upognjenih listov zaradi okrnjene rasti robov. |  |
| j) Pomanjkanje klora Navadno s pomanjkanjem klora nimamo težav, ker ga je v zemlji ponavadi dovolj. Lahko pa se zgodi, da ga primanjkuje in znaki pomanjkanja so kloroza medvenskega tkiva in zvijanje mlajših listov. Pri močnem pomanjkanju pa postajajo tudi starejši listi tipično bronaste barve. Nekatere rastline kot npr. vinska trda klora v zemlji ne prenašajo in že relativno majhne količine jim lahko škodujejo. |  |
| k) Pomanjkanje bakra Pri pomanjkanju bakra se pri paradižniku začnejo zvijati listi in peclji se obračajo proti tlem. Lahko se pojavi tudi kloroza (belosivo obarvanje) z nekrotičnimi področji na listih. |  |
| l) Pomanjkanje železa Pomanjkanje železa se pri paradižniku kaže kot močna kloroza spodnjega dela listov in nekoliko nagubana površina preostanka lista. Kloroza se najprej začne pri mlajših listih, nato se razširi na starejše liste, dokler ne zbledi celotna rastlina. Na zbledelih področjih se pogosto pojavijo nekrotične poškodbe. Ko rastlini dodamo železo, se izboljšanje najprej vidi pri ozelenenju listnih žil. Pomanjkanje železa je pokost simptom pri apnenčastih tleh in na tleh, kjer je veliko težkih kovin. |  |
| m) Pomanjkanje kalija Karakteristične težave pomanjkanja kalija so sušenje oz odmiranje konic listov in v nadaljnem odmiranje tkiva med venami listov. Listi se žačnejo zvijati in počasi popokajo. Potrebno je poudariti, da so poškodbe, ki nastanejo pri pomanjkanju kalija ireverzibilne na že poškodovanih listih. Pomanjkanje kalija lahko nadomesti tudi natrij v zemlji, vendar so rastline manj kompaktne in mehkejše. |  |
Najenostavnejši način, da se izognemo zgornjim težavam, je natančna analiza zemlje in/ali rastlinskih tkiv. Zavedati pa se moramo, da vsaka analiza ni dobra analiza in da poleg ustreznih laboratorijev so pomembne tudi računalniške obdelave podatkov ter priporočila, ki iz tega sledijo.
RSS Feed
