Pri koruzi npr. opazimo predvsem pri mlajših listih bele proge tik ob osrednji listni žili (Slika 1). Poleg tega so rastline nižje kot bi morale biti. 

Pri jablanah se simptomi pokažejo že zgodaj spomladi. Listi poganjkov so krajši in nenormalno ozki, pogosta je tudi deformacija vrhnjih listov. Pri močnem pomanjkanju cinka, se lahko pri jablanah pojavi tudi kloroza (Slika 2). Taka drevesa imajo tudi manjše in deformirane plodove slabe kakovosti.

Pri oljkah je zanimivo, da pomanjkanja cinka brez kemijskih analiz ne moremo ugotoviti. Oljke namreč ne kažejo nobenih vidnih znakov pomanjkanja. Zadostne količine cinka pa so povezane z večjimi plodovi in večjo maso mesa. Cink naj bi preprečeval tudi prezgodnje zorenje in povečeval oljevitost sadežev.

Znaki večjega pomanjkanja cinka pri trtah se kažejo kot pomanjšani  in asimetrični listi, venska kloroza in “cik-cak” rast poganjkov (Slika 3). Manjše pomanjkanje prizadane samo grozde. Ti so manjši, jagode na njih pa so neenakomerno zrele (Slika 4).

Pri gnojenju s cinkom moramo biti previdni, da zagotovimo že na začetku optimalno količino cinka. Ker je cink precej stabilen element v zemlji, se ta ne izpira veliko, zato redno gnojenje s cinkom navadno ni potrebno. Tipi najpogostejših cinkovih gnojil:

Najenostavnejši način, da se izognemo zgornjim težavam, je natančna analiza zemlje in/ali rastlinskih tkiv. Zavedati pa se moramo, da vsaka analiza ni dobra analiza in da poleg ustreznih laboratorijev so pomembne tudi računalniške obdelave podatkov ter priporočila, ki iz tega sledijo.

Kalijev silikat lahko uporabimo kot fungicid proti pepelovkam trte, kumaric, buč, lubenic, okrasnih rastlin... Uporabljamo ga tudi proti botritisu borovnic. S kalijevim silikatom preprečujemo nastanek mokre gnilobe korenin (Pythium, Fusarium). Poleg tega je odlično sredstvo za preprečitev velikega števila plesni na zelenici.

Pri uporabi kalijevega silikata proti plesnim moramo poudariti, da to ni sredstvo, ki deluje izključno na plesen, ampak ga lahko rastlina absorbira in uporabi, ko je to potrebno. Pri študijah vinske trte so ugotovili, da trta sama uporabi absorbiran silicij za boj proti plesnim, ko se te pojavijo. Kalijev silikat je odlična alternativa žveplu. Raziskave na kumaricah pa so pokazale, da če se rastlina ne okuži, silicija ne absorbira, ko pa se okuži, rastline začnejo črpati silicij in sprožijo močne obrambne mehanizme. Ravno zato je priporočljivo, da se ob prvih znakih okužb rastlini takoj zagotovi zadostno zalogo silicija.

Insekticidno delovanje: S škropljenjem grozdja, fižola, agrumov, oreščkov... učinkovito zatiramo pršice. Lahko ga uporabimo tudi proti listnim ušem, belim mušicam in ostalim insektom z mehkim telesom (na koristne insekte, kalijev silikat nima bistvenega vpliva!). 

Kalijev silikat je pri vseh poskusih do sedaj povečal število skupnih sladkorjev in pospešil zrejanje sadja. Ob uporabi kalijevega silikata so npr. jagode mnogo slajše in intenzivneje rdeče. Če grozdje škropimo s kalijeim silikatom ko začne dobivti barvo, bo imelo grozdje ob trgatvi v povprečju za 2 brixa več sladkorja. Ameriške Univerze so dokazale tudi povečanje teže sadežev za od 18 do 80 %. 

Ostali simptomi so lahko manjša količina cvetnega prahu, deformacija vršičkov in poškodbe konic korenin. Pomanjkanje bora je zelo razširjeno na bazičnih zemljah, kjer je izkoristek bora zelo majhen. Absorbcija bora je dodatno otežena tudi v zemljah, ki vsebujejo malo organske snovi. Tipičen primer pomajkanja bora je gnitje cvetačne sredice.Pri gnojenju z borom pa moramo biti zelo previdni, kajti prevelike količine bora lahko močno poškodujejo rastline. Zato je analiza zemlje pred gnojenjem skoraj nujna. Tipi najpogostejših borovih gnojil:

Druga težava, ki se tudi precej pogosto pojavlja, so deformacije oljk, ki jim pravimo “monkey face” oz. opičji obraz (Slika 2). To težavo veliko ljudi povezuje s sušo, kar pa ni pravilno.

Tudi za vinsko trto je bor izredno pomemben element. Nacionalna raziskava je nekaj let nazaj pokazala, da so slovenska vinogradniška tla izredno slabo založena z borom. To so potrdile tudi naše raziskave. Pri vinski trti pomeni pomanjkanje bora slabšo oploditev in kasneje nižji pridelek. Zaradi slabše oploditve in velikega števila neoplojenih jagod, je tudi kakovost grozdja slabša. Za vinsko trto je značilno, da zlahka sprejema bor preko korenin, zato je toliko bolj smiselno gnojenje tal in ne listov. Pri trti moramo biti še toliko bolj previdni glede doziranja bora, saj je razlika med potrebno količino bora in količino, ki je za rastlino toksična, izredno majhna. Zato gnojenje z borom brez analize zemlje odsvetujemo.

Če trti primanjkuje bor, se znaki najprej pokažejo kot večje število neoplojenih jagod (Slika 3). Na ostalih delih vinske trte opazimo metlasto razrast. Ta razrast je posledica odmiranja vršičkov mladih poganjkov. Poškodbe se vidijo tudi na razpokani povrhnjici poganjkov in koreninskega sistema. Listi belih sort se obarvajo v rumeno, rdeče sorte pa v rdečkasto barvo. Kasneje se listne ploskve raztrgajo, žile razpokajo in robovi listja se posušijo (Slika 4). Na vseh vegetativnih delih trte je opazna močno upočasnjena rast.

Po drugi strani se predoziranje kaže v odmiranju listnih konic (mlajših listov) in zvijanju listov. Večje predoziranjese opazi tudi na starejših listih, kjer se pojavlja gubanje, kodranje in trganje listne površine. Rast vinske trte se močno upočasni.

Pri nas se je nekako uveljavila praksa foliarnega gnojenja z borom. Po raziskavah naj bi bilo s foliarnim borom idealno škropiti npr. oljke ob cvetenju in ponovno čez 2 tedna.

AgroMedica analize so pokazale, da foliarno dodajanje bora našim oljkam ne zadostuje, ker je zemlja v Sloveniji izredno revna z borom.

Zaradi tega je precej bolj smiselno gnojenje zemlje z borom, ki zagotovi neprekinjene zaloge bora za daljše časovno obdobje. Z borom lahko rastline gnojimo od pozne jeseni do zgodnje spomladi.