Pomembno mikrohranilo, ki ga pogosto zanemarjamo.
 Bor je mikrohranilo, ki ga rastline nujno potrebujejo. Čeprav je esencialen element, ga rastline potrebujejo v manjših količinah, zato ga uvrščamo med mikrohrnila. Vloga bora pri rastlinah ni še čisto jasna, sodeluje pa pri transportu sladkorjev, razvoju in delitvi celic in pri sintezi beljakovin. Rastline niso sposobne prenašati bora iz starejših tkiv v mlajša, zato se simptomi pomanjkanja bora najprej pokažejo na mladih lističih, cvetovih in na konicah stebla. Rastline imajo zelo različne potrebe po boru. Npr. stročnice in oljna repica potrebujejo veliko več bora kot žita ali trave. Tudi simptomi pomanjkanja se med rastlinami lahko precej razlikujejo. Najpogostejši in velikokrat nediagnosticiran problem je majhen donos. |  Pomanjkanje bora v Sloveniji Vse AgrotechBio analize zemlje, ki smo jih opravili do sedaj, so pokazale močno pomanjkanje bora, tako na neobdelanih površinah, kot na obdelanih kmetijskih zemljiščih. Zaželene količine za rastline razpoložljivega bora so v povprečju vsaj med 1 in 2 mg bora/kg zemlje. AgrotechBio analize so praviloma pokazale vrednosti pod 0,3 mg/kg, kar so že kritično nizke količine. |
Ostali simptomi so lahko manjša količina cvetnega prahu, deformacija vršičkov in poškodbe konic korenin. Pomanjkanje bora je zelo razširjeno na bazičnih zemljah, kjer je izkoristek bora zelo majhen. Absorbcija bora je dodatno otežena tudi v zemljah, ki vsebujejo malo organske snovi. Tipičen primer pomajkanja bora je gnitje cvetačne sredice.Pri gnojenju z borom pa moramo biti zelo previdni, kajti prevelike količine bora lahko močno poškodujejo rastline. Zato je analiza zemlje pred gnojenjem skoraj nujna. Tipi najpogostejših borovih gnojil:
Pomanjkanje bora v oljčnih nasadihOljka je ena izmed rastlin, ki potrebujejo večje količine bora za oprimalno rast in razvoj. Pri nas se zelo pogosto srečujemo s težavami, ki so posledica nizkih količin bora. Najpogostejša težava je nizek donos. Drevesa imajo bistveno manjše količine oljk, kot bi jih morala imeti. Bolj izrazitejši znak so deformirani vršički mladih poganjkov in bledenje konic listov. Pri zelo hudem pomanjkanju se lahko pojavi nekrotično tkivo na konicah listov (Slika 1). Ko tovrstne težave opazimo, je dobra letina navadno že izgubljena. Gnojenje z borom bo kvečjemu pomagalo za naslednjo sezono. |  |
Druga težava, ki se tudi precej pogosto pojavlja, so deformacije oljk, ki jim pravimo “monkey face” oz. opičji obraz (Slika 2). To težavo veliko ljudi povezuje s sušo, kar pa ni pravilno.
 Slika 1: Deformirani mladi poganjki oljk. |  Slika 2: T.i. “monkey face” pojav pri oljkah. |
Pomanjkanje bora v vinogradih
Tudi za vinsko trto je bor izredno pomemben element. Nacionalna raziskava je nekaj let nazaj pokazala, da so slovenska vinogradniška tla izredno slabo založena z borom. To so potrdile tudi naše raziskave. Pri vinski trti pomeni pomanjkanje bora slabšo oploditev in kasneje nižji pridelek. Zaradi slabše oploditve in velikega števila neoplojenih jagod, je tudi kakovost grozdja slabša. Za vinsko trto je značilno, da zlahka sprejema bor preko korenin, zato je toliko bolj smiselno gnojenje tal in ne listov. Pri trti moramo biti še toliko bolj previdni glede doziranja bora, saj je razlika med potrebno količino bora in količino, ki je za rastlino toksična, izredno majhna. Zato gnojenje z borom brez analize zemlje odsvetujemo.
Če trti primanjkuje bor, se znaki najprej pokažejo kot večje število neoplojenih jagod (Slika 3). Na ostalih delih vinske trte opazimo metlasto razrast. Ta razrast je posledica odmiranja vršičkov mladih poganjkov. Poškodbe se vidijo tudi na razpokani povrhnjici poganjkov in koreninskega sistema. Listi belih sort se obarvajo v rumeno, rdeče sorte pa v rdečkasto barvo. Kasneje se listne ploskve raztrgajo, žile razpokajo in robovi listja se posušijo (Slika 4). Na vseh vegetativnih delih trte je opazna močno upočasnjena rast.
Po drugi strani se predoziranje kaže v odmiranju listnih konic (mlajših listov) in zvijanju listov. Večje predoziranjese opazi tudi na starejših listih, kjer se pojavlja gubanje, kodranje in trganje listne površine. Rast vinske trte se močno upočasni.
Če trti primanjkuje bor, se znaki najprej pokažejo kot večje število neoplojenih jagod (Slika 3). Na ostalih delih vinske trte opazimo metlasto razrast. Ta razrast je posledica odmiranja vršičkov mladih poganjkov. Poškodbe se vidijo tudi na razpokani povrhnjici poganjkov in koreninskega sistema. Listi belih sort se obarvajo v rumeno, rdeče sorte pa v rdečkasto barvo. Kasneje se listne ploskve raztrgajo, žile razpokajo in robovi listja se posušijo (Slika 4). Na vseh vegetativnih delih trte je opazna močno upočasnjena rast.
Po drugi strani se predoziranje kaže v odmiranju listnih konic (mlajših listov) in zvijanju listov. Večje predoziranjese opazi tudi na starejših listih, kjer se pojavlja gubanje, kodranje in trganje listne površine. Rast vinske trte se močno upočasni.
 Slika 3: Tipičen primer grozda, ki mu primanjkuje bor. Jagode ne dosegajo primerne velikosti in zrelosti. |  Slika 4: Močno pomanjkanje bora, ki se kaže v manjših grozdih, nekrozi peclja in odmiranju listnih tkiv. |
Gnojiti zemljo ali liste?
Pri nas se je nekako uveljavila praksa foliarnega gnojenja z borom. Po raziskavah naj bi bilo s foliarnim borom idealno škropiti npr. oljke ob cvetenju in ponovno čez 2 tedna.
AgroMedica analize so pokazale, da foliarno dodajanje bora našim oljkam ne zadostuje, ker je zemlja v Sloveniji izredno revna z borom.
Zaradi tega je precej bolj smiselno gnojenje zemlje z borom, ki zagotovi neprekinjene zaloge bora za daljše časovno obdobje. Z borom lahko rastline gnojimo od pozne jeseni do zgodnje spomladi.
AgroMedica analize so pokazale, da foliarno dodajanje bora našim oljkam ne zadostuje, ker je zemlja v Sloveniji izredno revna z borom.
Zaradi tega je precej bolj smiselno gnojenje zemlje z borom, ki zagotovi neprekinjene zaloge bora za daljše časovno obdobje. Z borom lahko rastline gnojimo od pozne jeseni do zgodnje spomladi.
RSS Feed
