Natančna in zanesljiva analiza zemlje - TerraTest
English
  • Domov
  • Analize
  • Kako vzorčimo - naročilo
  • Laboratoriji
  • Pogosta vprašanja
  • AM Novice
  • Kontakt

ANALIZA ZEMLJE - Kako pravilno vzorčimo zemljo?

9/18/2019

0 Comments

 
Kdaj je pravi čas za analizo?
Analizo zemlje sicer lahko opravimo kadar koli, v večini primerov pa je optimalen čas za opravljanje analiz jesen, saj lahko nekatere ukrepe na podlagi rezultatov izvedemo že pozno jeseni. Hkrati nam ostane dovolj časa, da se temeljito pripravimo na spomladansko gnojenje zemlje. Paziti je treba le, da zemljo pravilno vzorčimo in da se vzorčenja ne lotimo takoj po gnojenju.

Vrste analize?
Ker obstaja več različic analiz zemlje, morate sami premisliti, kaj vas zanima. Načeloma lahko opravimo osnovno analizo TerraTest™ - Basic, ki navadno zajema določitev parametrov, kot sta pH in organska snov, ter določitev količine dušika, kalija in fosforja. Kompleksnejša analiza TerraTest™ -  Advanced zajema še določitev mikrohranil (bor, cink, mangan, železo, baker, magnezij), električne prevodnosti (slanosti) zemlje, količine vezanega karbonata, teksturni razred tal. Med drugim pa izvajamo tudi analize, s katerimi preverimo tudi vsebnost težkih kovin v zemlji - TerraTest™ - HM.
Poleg izmerjenih parametrov dobite priloženo tudi razlago, kaj pomeni presežek ali primanjkljaj določenega elementa. Najpomembnejši del analize je interpretacija rezultatov iz laboratorija. Iz posameznih vrednosti boste razbrali, kaj storiti, da bo zemlja rodovitnejša in manj obremenjena z morebitnimi presežki ali primanjkljaji hranil. V nasprotnem primeru vam vse številke in oznake nič ne povedo.

1. Oprema za vzorčenje
Vzorce zemlje za posamezne kulture jemljemo iz različnih globin s sondo ali lopato. Pri jemanju vzorcev potrebujemo
​čisto posodo (vedro) in čisto plastično vrečko v katero damo vzorec.
Picture
Picture
2. Globina vzorčenja je odvisna tudi od kulture?
V grobem velja, da vzorce za analizo tal pri ZELENJAVI ali TRAVNIKU vzamemo iz globine 0-10 cm, na NJIVAH do globine oranja, pri trajnih nasadih kot so SADOVNJAKI in VINOGRADI navadno vzamemo vzorec iz globine od 0-30 cm. ​
Picture
Picture
3. Postopek vzorčenja
Vzorec zemlje vzamemo kot povprečje več vzorcev iz ene parcele, ki jih zberemo na več mestih na parceli. Površina parcele iz katere vzamemo vzorce naj ne bo večja od 0,5 ha (v primeru enakosti do max. 2 ha). Če je večja, vzamemo več vzorcev. Pri uporabi lopate napravimo jamo do globine jemanja vzorca. Pri odvzemu vzorcev opravimo med 10 in 20 vbodov s sondo oziroma lopato. Jama naj ima navpično steno iz katere vzamemo od vrha do želene globine enakomerno debelo plast zemlje. Te vzorce shranimo v čisto posodo (vedro) in zemljo dobro premešamo. V čisto plastično vrečko damo približno do 0,5 kg suhega povprečnega vzorca (za analizo zemlje TerraTest BASIC je količina do 0,2 kg).
4. Označevanje vzorcev
Takoj po odvzemu vzorce ustrezno označimo. Na vrečko vzorca je potrebno nalepiti etiketo (ali pa nepremočljiv listek) s podatki kot jih vidite na spodnji sliki: datum vzorčenja, lokacijo odvzema vzorca, dopis kulture. Na naši spletni strani morate predhodno izpolniti obrazec z naslednjimi podatki: ime in priimek, naslov lastnika parcele, oznako parcele (št. GERKA-a ali domače oz. ledinsko ime,..), vrsta kulture, način pridelave in kontaktno številko oziroma kontaktne podatke (e-pošto).
Picture
V tem primeru je stranka že izpolnila obrazec (ki ga najdete na naši spletni strani) in je samo še ustrezno označila vrečko, da se vzorec za analizo ne pomeša.
 
Vrečko z vzorcem zemlje dobro zaprete in jo opremite z obrazcem vzorčenja zemlje, ki ga najdete na naši spletni strani (http://www.analiza-zemlje.si/kako-vzor269imo---naro269ilo.html ) in vse skupaj pošljete na naslov: 
AgroMedica d.o.o. 
PE Ajdovščina,
Idrijska cesta 8,
​5270 Ajdovščina
.
0 Comments

Cink

9/12/2019

0 Comments

 
Pomembna kovina za donosen pridelek.
Picture
Cink je mikrohranilo, ki močno vpliva na količino pridelka. Potrebe po cinku so med rastlinami zelo različne. Rastline, ki potrebujejo velike količine cinka, so npr. koruza, čebula in špinača. Razpoložljivost cinka rastlinam je odvisna od pH zemlje (višji pH zavira absorbcijo cinka), delež organske snovi (organska snov olajša absorbcijo), teksture zemlje in drugih dejavnikov.  Med drugim visoke količine fosforja onemogočajo absorbcijo cinka.

Vloga cinka pri rastlinah je aktivacija encimov, ki sodelujejo pri metabolizmu ogljikovih hidratov in beljakovin. Pomanjkanje cinka se izraža med rastlinami precej različno. 

Picture
Pomanjkanje cinka v Sloveniji

AgrotechBio analize zemlje, opravljene na ozemlju Slovenije, so pokazale znatno pomanjkanje cinka na kmetijskih zemljiščih.

Zaželene količine za rastline razpoložljivega cinka so v povprečju nad 3 mg cinka/kg zemlje. AgrotechBio analize so praviloma pokazale vrednosti okrog 0,5 mg/kg.  



Pri koruzi npr. opazimo predvsem pri mlajših listih bele proge tik ob osrednji listni žili (Slika 1). Poleg tega so rastline nižje kot bi morale biti. 

Pri jablanah se simptomi pokažejo že zgodaj spomladi. Listi poganjkov so krajši in nenormalno ozki, pogosta je tudi deformacija vrhnjih listov. Pri močnem pomanjkanju cinka, se lahko pri jablanah pojavi tudi kloroza (Slika 2). Taka drevesa imajo tudi manjše in deformirane plodove slabe kakovosti.
Picture
Slika 1: Pomanjkanje cinka pri koruzi.
Picture
Slika 2: Kloroza in deformacija listov jablane.
Pri oljkah je zanimivo, da pomanjkanja cinka brez kemijskih analiz ne moremo ugotoviti. Oljke namreč ne kažejo nobenih vidnih znakov pomanjkanja. Zadostne količine cinka pa so povezane z večjimi plodovi in večjo maso mesa. Cink naj bi preprečeval tudi prezgodnje zorenje in povečeval oljevitost sadežev.

Znaki večjega pomanjkanja cinka pri trtah se kažejo kot pomanjšani  in asimetrični listi, venska kloroza in “cik-cak” rast poganjkov (Slika 3). Manjše pomanjkanje prizadane samo grozde. Ti so manjši, jagode na njih pa so neenakomerno zrele (Slika 4).
Picture
Slika 3: Prizadeti listi trte zaradi pomanjkanja cinka.
Picture
Slika 4: (levo) Normalen grozd. (desno) Grozd trte, kjer primanjkuje cink.
Pri gnojenju s cinkom moramo biti previdni, da zagotovimo že na začetku optimalno količino cinka. Ker je cink precej stabilen element v zemlji, se ta ne izpira veliko, zato redno gnojenje s cinkom navadno ni potrebno. Tipi najpogostejših cinkovih gnojil:
Picture
Kelatna oblika cinka se navadno uporablja za foliarno gnojenje. Ta tip gnojenja je primeren predvsem, ko so potrebni hitri in nujni ukrepi pri nastopu težav. Da preprečimo težave in zagotovimo konstantno zalogo cinka pa je navadno prva izbira gnojenje zemlje s cinkovim sulfatom. Ustrezen čas gnojenja je navadno od pozne jeseni do spomladi (pred rezjo), ko so rastline v mirovnju.

VEČ O GNOJILIH
0 Comments

Pomanjkanje hranil pri paradižniku

8/8/2019

3 Comments

 
a) Pomanjkanje magnezija

Pri pomanjkanju magnezija se pogosto pojavi kloroza listov med venami. Če je pomanjkanje zelo izrazito opazimo tudi odmiranje listov in v napredni obliki so simptomi zelo podobni pomanjkanju kalija. Simptomi se pogosto začnejo tako, da se naguba tkivo med žilami paradižnika, ta del tkiva porumeni in čisto na vrhu začne odmirati.
Picture
b) Pomanjkanje mangana

Pomanjkanje mangana se kaže zelo podobno kot pomanjkanje železa. Najprej začne rumeneti prostor med žilami mladih listov, kasneje pa se vene začenjajo temniti in listi dobijo nekakšen metalno sivkast odboj. Počasi začne tkivo ob venah odmirati in na koncu propade cel list.

Picture
c) Pomanjkanje molibdena

Zgodnji znak pomanjkanja molibdena je v bistvu znak pomanjkanja dušika, saj braz molibdena rastlina ne more učinkovito izrabiti dušika (torej okrnjena rast, blede rastline). Če je dušika kljub temu dovolj, se pojavijo znaki kot je kloroza med žilami in rjavo-oranžne lise. Pri cvetači je tipičen simptom pomanjkanja molibdena upognjenost robov lista, ker se rob ne more pravilno razviti. V toksičnih koncentracijah povzroči molibden, da postanejo rastline živo oranžne barve.

Picture
d) Pomanjkanje dušika

Za pomanjkanje dušika je značilno bledenje starejših listov, v ekstremnih pogojih pridejo listi skoraj popolnoma beli. Mladi poganjki še ohranjajo zeleno barvo, vendar so manjši in svetlejši. Po dodatku dušika, listje "spektakularno" pozelenijo v nekaj dneh.
Picture
e) Pomanjkanje fosforja

Pomanjkanje fosforja se pri mnogo rastlinah težko opazi, najbolj tipičen znak pomanjkanja pa je, da listi postajajo temnejši in rdečkasto-vijolične barve. Pri paradižnikih se ta pojav zelo lepo vidi, ko so še majhni in jih imamo v bolj hladnem prostoru. Zaradi mraza korenine namreč ne morejo vsrkavati dovolj fosforja in listi postanejo na spodnji strani tipično vijolične barve.

Picture
f) Pomanjkanje žvepla

Pri pomanjkanju žvepla se, podobno kot pri pomanjkanju dušika, kaže splošna kloroza lista. Razlika je v tem, da pri pomanjkanju žvepla bledijo tudi mlajši listi in ne samo starejši. Poleg tega so peclji listov in ven bolj bledo roza barve in ne toliko rdečevijolični kot se zgodi pogosto pri pomenjkanju dušika.

Picture
g) Pomanjkanje cinka

Prvi znaki pomanjkanja cinka so rumenenje mladih lisičev in luknjavost starejših listov. V nadljnem začne tkivo med venami odmirati, žile pa ostanejo še vedno zelene.

Picture
h) Pomanjkanje bora

Rastline se med seboj zelo crazlikujejo v potrebah po boru. Nujno potrebne količine bora za neko rastlino so lahko že toksične za drugo. Eden izmed simptomov pomanjkanja bora je manjša rast novih poganjkov in odmiranje konic listov. Velikokrat postanejo peclji in listi zelo krhki, sadeži rastlin pa nagubani in luknjičasti. Pri paradižniku navadno zaznamo rahlo bledenje listov in upogibanje listov. Listi ze upogibajo zaradi pomanjkanja bora, ki upočasni dostavo vode.

Picture
i) Pomanjkanje kalcija

Na sliki vidimo tipičen primer pomanjkanja kalcija pri paradižniku; bledenje in odmiranje začetnega dela listov in rjavenje, odmiranje paradižnikov na spodnji strani sadeža. Počasi rastoče rastline lahko pomanjkanje kalcija delo kompenzirajo s preusmeritvijo ionov iz starejših listov, vendar se tudi tukaj pojavijo simptomi v obliki kloroze ali upognjenih listov zaradi okrnjene rasti robov.

Picture
j) Pomanjkanje klora

Navadno s pomanjkanjem klora nimamo težav, ker ga je v zemlji ponavadi dovolj. Lahko pa se zgodi, da ga primanjkuje in znaki pomanjkanja so kloroza medvenskega tkiva in zvijanje mlajših listov. Pri močnem pomanjkanju pa postajajo tudi starejši listi tipično bronaste barve. Nekatere rastline kot npr. vinska trda klora v zemlji ne prenašajo in že relativno majhne količine jim lahko škodujejo.

Picture
k) Pomanjkanje bakra

Pri pomanjkanju bakra se pri paradižniku začnejo zvijati listi in peclji se obračajo proti tlem. Lahko se pojavi tudi kloroza (belosivo obarvanje) z nekrotičnimi področji na listih.

Picture
l) Pomanjkanje železa

Pomanjkanje železa se pri paradižniku kaže kot močna kloroza spodnjega dela listov in nekoliko nagubana površina preostanka lista. Kloroza se najprej začne pri mlajših listih, nato se razširi na starejše liste, dokler ne zbledi celotna rastlina. Na zbledelih področjih se pogosto pojavijo nekrotične poškodbe. Ko rastlini dodamo železo, se izboljšanje najprej vidi pri ozelenenju listnih žil. Pomanjkanje železa je pokost simptom pri apnenčastih tleh in na tleh, kjer je veliko težkih kovin.
Picture
m) Pomanjkanje kalija

Karakteristične težave pomanjkanja kalija so sušenje oz odmiranje konic listov in v nadaljnem odmiranje tkiva med venami listov. Listi se žačnejo zvijati in počasi popokajo. Potrebno je poudariti, da so poškodbe, ki nastanejo pri pomanjkanju kalija ireverzibilne na že poškodovanih listih. Pomanjkanje kalija lahko nadomesti tudi natrij v zemlji, vendar so rastline manj kompaktne in mehkejše.
Picture
Najenostavnejši način, da se izognemo zgornjim težavam, je natančna analiza zemlje in/ali rastlinskih tkiv. Zavedati pa se moramo, da vsaka analiza ni dobra analiza in da poleg ustreznih laboratorijev so pomembne tudi računalniške obdelave podatkov ter priporočila, ki iz tega sledijo.
VEČ O ANALIZAH
3 Comments

Kalijev silikat - vsestranski preparat

5/5/2019

0 Comments

 
Kalijev silikat (K2SiO3, K2Si2O5, K2Si2O2) je za veliko kmetovalcev in ljubiteljev rastlin čudežna spojina, s katero močno pripomorejo k izboljšanju kakovosti rastlin in pridelkov. Ker je silicij zelo pogosta spojina v zemlji, se do nedavnega nobeden ni zmenil zanj. Šele v zadnjem času smo začeli odkrivati njegov pomen, ko se je izkazalo, da ga rastline močno pogrešajo, ker ga v taki obliki, kot je v zemlji, ne morejo koristiti. Ravno zato postaja vse bolj priljubljen kalijev silikat, v katerem je silicij v za rastlino sprejemljivi obliki. Čeprav je še vedno širši populaciji žal ta spojina še precej nepoznana, se počasi obrača na bolje. Z uporabo kalijevega silikata lahko pri rastlinah zmanjšamo negativne vplive vročine, mraza, suše in zadrževanja vode v tleh. Poleg tega omilimo znake pomanjkanja določenih hranil v tleh in preprečujemo vpliv toksičnih snovi na rastlino (zavira absorbcijo težkih kovin in prevelikih količin železa, mangana ter aluminija v kislih tleh). Z uporabo kalijevega silikata lahko pospešimo tako rast zelenih delov rastlin, kot tudi korenin. Teža sadežev se z uporabo kalijevega silikata poveča za od 18 do 80 %. Poleg tega je kalijev silikat naravni fungicid in ojačevalec celičnih struktur (rastline zdržijo močnejše sile). Uporaba kalijevega silikata je večinoma dovoljena pri ekološki pridelavi!

Uporaba kalijevega silikata kot naravnega fungicidnega in insekticidnega sredstva

Kalijev silikat lahko uporabimo kot fungicid proti pepelovkam trte, kumaric, buč, lubenic, okrasnih rastlin... Uporabljamo ga tudi proti botritisu borovnic. S kalijevim silikatom preprečujemo nastanek mokre gnilobe korenin (Pythium, Fusarium). Poleg tega je odlično sredstvo za preprečitev velikega števila plesni na zelenici.

Pri uporabi kalijevega silikata proti plesnim moramo poudariti, da to ni sredstvo, ki deluje izključno na plesen, ampak ga lahko rastlina absorbira in uporabi, ko je to potrebno. Pri študijah vinske trte so ugotovili, da trta sama uporabi absorbiran silicij za boj proti plesnim, ko se te pojavijo. Kalijev silikat je odlična alternativa žveplu. Raziskave na kumaricah pa so pokazale, da če se rastlina ne okuži, silicija ne absorbira, ko pa se okuži, rastline začnejo črpati silicij in sprožijo močne obrambne mehanizme. Ravno zato je priporočljivo, da se ob prvih znakih okužb rastlini takoj zagotovi zadostno zalogo silicija.

Insekticidno delovanje: S škropljenjem grozdja, fižola, agrumov, oreščkov... učinkovito zatiramo pršice. Lahko ga uporabimo tudi proti listnim ušem, belim mušicam in ostalim insektom z mehkim telesom (na koristne insekte, kalijev silikat nima bistvenega vpliva!). 
Priporočena koncentracija silicija za foliarne aplikacije in za zalivanje je od 1,3 do 2,6 g/liter vode. Za hidroponiko je optimalna koncentracija od 0,15 do 0,25 g/L.

Uporaba kalijevega silikata za pospešitev zrejanja in razvoja sadja

Kalijev silikat je pri vseh poskusih do sedaj povečal število skupnih sladkorjev in pospešil zrejanje sadja. Ob uporabi kalijevega silikata so npr. jagode mnogo slajše in intenzivneje rdeče. Če grozdje škropimo s kalijeim silikatom ko začne dobivti barvo, bo imelo grozdje ob trgatvi v povprečju za 2 brixa več sladkorja. Ameriške Univerze so dokazale tudi povečanje teže sadežev za od 18 do 80 %. 

Ostale zanimivosti o kalijevem silikatu

  • Gojitelji medicinske marihuane ga uporabljajo pri gojenju rastlin, ker močno poveča rast rastlin in količino THC-ja.
  • Zelenica na kateri uporabljamo kalijev silikat je občutno bolj pokončna in trša (razliko lahko občutimo že z dotikom).
  • Z uporabo kalijevega silikata lahko pri veliko problematičnih rastlinah povečamo uspešnost potaknjencev za 80 %.
  • Uporaba bora pri gnojenju zemlje pospeši nastajanje topnega silicija v zemlji, ki ga rastlina lahko absorbira.
  • Švedski znanstveniki so odkrili, da rastline škropljene s silicijem absorbirajo 60 % manj kadmija.
  • V Rusiji je dodatek silicija zemlji pospešil fotosintezo pri pšenici za od 158 do 520 % (odvisno od slanosti zemlje).
  • Z uporabo 1 % kalijevega silikata so v Braziliji povečali pridelek krompirja za 22,4 %.

0 Comments

Bor

10/15/2018

1 Comment

 
Pomembno mikrohranilo, ki ga pogosto zanemarjamo. 
Picture
Bor je mikrohranilo, ki ga rastline nujno potrebujejo. Čeprav je esencialen element, ga rastline potrebujejo v manjših količinah, zato ga uvrščamo med mikrohrnila. Vloga bora pri rastlinah ni še čisto jasna, sodeluje pa pri transportu sladkorjev, razvoju in delitvi celic in pri sintezi beljakovin. Rastline niso sposobne prenašati bora iz starejših tkiv v mlajša, zato se simptomi pomanjkanja bora najprej pokažejo na mladih lističih, cvetovih in na konicah stebla. 

Rastline imajo zelo različne potrebe po boru. Npr. stročnice in oljna repica potrebujejo veliko več bora kot žita ali trave. Tudi simptomi pomanjkanja se med rastlinami lahko precej razlikujejo. Najpogostejši in velikokrat nediagnosticiran problem je majhen donos.

Picture
Pomanjkanje bora v Sloveniji

Vse AgrotechBio analize zemlje, ki smo jih opravili do sedaj, so pokazale močno pomanjkanje bora, tako na neobdelanih površinah, kot na obdelanih kmetijskih zemljiščih.

Zaželene količine za rastline razpoložljivega bora so v povprečju vsaj med 1 in 2 mg bora/kg zemlje. AgrotechBio analize so praviloma pokazale vrednosti pod 0,3 mg/kg, kar so že kritično nizke količine.


Ostali simptomi so lahko manjša količina cvetnega prahu, deformacija vršičkov in poškodbe konic korenin. Pomanjkanje bora je zelo razširjeno na bazičnih zemljah, kjer je izkoristek bora zelo majhen. Absorbcija bora je dodatno otežena tudi v zemljah, ki vsebujejo malo organske snovi. Tipičen primer pomajkanja bora je gnitje cvetačne sredice.Pri gnojenju z borom pa moramo biti zelo previdni, kajti prevelike količine bora lahko močno poškodujejo rastline. Zato je analiza zemlje pred gnojenjem skoraj nujna. Tipi najpogostejših borovih gnojil:

Pomanjkanje bora v oljčnih nasadih 

Oljka je ena izmed rastlin, ki potrebujejo večje količine bora za oprimalno rast in razvoj. Pri nas se zelo pogosto srečujemo s težavami, ki so posledica nizkih količin bora. Najpogostejša težava je nizek donos. Drevesa imajo bistveno manjše količine oljk, kot bi jih morala imeti.

Bolj izrazitejši znak so deformirani vršički mladih poganjkov in bledenje konic listov. Pri zelo hudem pomanjkanju se lahko pojavi nekrotično tkivo na konicah listov (Slika 1). Ko tovrstne težave opazimo, je dobra letina navadno že izgubljena. Gnojenje z borom bo kvečjemu pomagalo za naslednjo sezono.
Picture
Druga težava, ki se tudi precej pogosto pojavlja, so deformacije oljk, ki jim pravimo “monkey face” oz. opičji obraz (Slika 2). To težavo veliko ljudi povezuje s sušo, kar pa ni pravilno.
Picture
Slika 1: Deformirani mladi
poganjki oljk.
Picture
Slika 2: T.i. “monkey face”
pojav pri oljkah.

Pomanjkanje bora v vinogradih

Tudi za vinsko trto je bor izredno pomemben element. Nacionalna raziskava je nekaj let nazaj pokazala, da so slovenska vinogradniška tla izredno slabo založena z borom. To so potrdile tudi naše raziskave. Pri vinski trti pomeni pomanjkanje bora slabšo oploditev in kasneje nižji pridelek. Zaradi slabše oploditve in velikega števila neoplojenih jagod, je tudi kakovost grozdja slabša. Za vinsko trto je značilno, da zlahka sprejema bor preko korenin, zato je toliko bolj smiselno gnojenje tal in ne listov. Pri trti moramo biti še toliko bolj previdni glede doziranja bora, saj je razlika med potrebno količino bora in količino, ki je za rastlino toksična, izredno majhna. Zato gnojenje z borom brez analize zemlje odsvetujemo.

Če trti primanjkuje bor, se znaki najprej pokažejo kot večje število neoplojenih jagod (Slika 3). Na ostalih delih vinske trte opazimo metlasto razrast. Ta razrast je posledica odmiranja vršičkov mladih poganjkov. Poškodbe se vidijo tudi na razpokani povrhnjici poganjkov in koreninskega sistema. Listi belih sort se obarvajo v rumeno, rdeče sorte pa v rdečkasto barvo. Kasneje se listne ploskve raztrgajo, žile razpokajo in robovi listja se posušijo (Slika 4). Na vseh vegetativnih delih trte je opazna močno upočasnjena rast.

Po drugi strani se predoziranje kaže v odmiranju listnih konic (mlajših listov) in zvijanju listov. Večje predoziranjese opazi tudi na starejših listih, kjer se pojavlja gubanje, kodranje in trganje listne površine. Rast vinske trte se močno upočasni.
Picture
Slika 3: Tipičen primer grozda, ki mu primanjkuje bor. Jagode ne dosegajo primerne velikosti in zrelosti.
Picture
Slika 4: Močno pomanjkanje bora, ki se kaže v manjših grozdih, nekrozi peclja in odmiranju listnih tkiv.

Gnojiti zemljo ali liste?

Pri nas se je nekako uveljavila praksa foliarnega gnojenja z borom. Po raziskavah naj bi bilo s foliarnim borom idealno škropiti npr. oljke ob cvetenju in ponovno čez 2 tedna.

AgroMedica analize so pokazale, da foliarno dodajanje bora našim oljkam ne zadostuje, ker je zemlja v Sloveniji izredno revna z borom.

Zaradi tega je precej bolj smiselno gnojenje zemlje z borom, ki zagotovi neprekinjene zaloge bora za daljše časovno obdobje. Z borom lahko rastline gnojimo od pozne jeseni do zgodnje spomladi.


več o Hranilih

1 Comment

pH zemlje

9/9/2018

0 Comments

 
pH tal je eden izmed pomembnejših parametrov, ki jih moramo poznati, da rastlinam zagotovimo optimalno rast. pH je definiran kot negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov in zavzema vrednosti od 1 do 14. Prsti z vrednostjo 7 so nevtralne, tiste z vrednostmi pod 7 so kisle, nad 7 pa so bazične. Ko zagotovimo posamezni rastlini optimalen pH je vsrkavanje hranil optimalno, kar privede do boljše in hitrejše rasti ter večje odpornosti proti škodljivcem. Večina rastlin raste najbolje pri pH vrednostih med 6,0 in 7,0, izjema so npr. borovnice, krompir in rododendroni, ki imajo radi bolj kisle prsti (od 4,5 do 5,3), lucerna in oljka pa npr. bolj bazično prst (od 7.0 do 8.0). pH ima velik vpliv, ker močno vpliva na dostopnost rastlinskih hranil, kopičenje toksičnih snovi v rastlinah in na mikroorganizme v zemlji.

Kako izmerimo pH?

Za določitev pH-ja obstaja več metod. Najnatančneje ga določimo, če uporabimo natančen pH meter. Poleg pH metra lahko uporabimo tudi različne indikatorje ali barvila, ki v odvisnosti od pH spreminjajo barvo.

Pri analizah zemlje moramo tudi upoštevati kako pripravimo raztopino za merjenje pH, saj je dobljen rezultat ključnega pomena za vse ukrepe in priporočila, ki iz rezultata sledijo. Najpogosteje se uporablja mešanica zemlje in destilirane vode v razmerju 1:1. Če imamo zemlje, ki zarži veliko vode (npr. glinaste prsti), uporabimo razmerje 1:2. Pri nas se veliko krat meri pH izključno v raztopini 1 M KCl (če npr. pošljemo zemljo na analizo v določene laboratorije). Ta postopek v osnovi ni primeren, saj KCl "sprosti" vse aluminijeve in vodikove ione, ki so vezani v koloidih. Rezultat je zato precej nižji od dejanskega stanja, zato ne ustreza realnim pogojem v zemlji. Tako vrednost ne moremo obravnavati kot pH zemlje. Uporaba KCl lahko pH zniža tudi za 2 enoti! Kvečjemu je v določenih primerih smiselna uporaba 0,01 M CaCl2, saj kalcijev klorid iz koloidov sprosti le vodikove ione in s tem dobimo neko povprečno minimalno kislost, ki je značilna za analiziran vzorec. Uporaba CaCl2, ki sprosti "rezervno" kislost pride še posebej  v poštev, če se nameravamo lotiti višanja pH z npr. apnenjem zemlje, saj predstavlja dodatno zalogo kislin, ki jih moramo nevtralizirati.

Kako znižamo pH zemlje?

Najprej se moramo zavedati, da je nižanje pH alkalne zemlje precej težje kot višanje pH kisle zemlje. Pred katero koli iniciativo za spreminjanje pH, je nujno opraviti analizo zemlje. Najbolj blag in ekološki način znižanja pH je, da zemlji primešamo kislo šoto. Drugi možen ukrep je, da zemljo gnojimo s kislimi gnojili. To je lahko npr. amonijev sulfat ali pa urea "oblečena" v žveplo. Bolj agresivna ukrepa sta dodajanje elementarnega žvepla ali aluminijevega sulfata. Če želimo, da žveplo dejansko zniža pH zemlje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
  • žveplo mora biti z zemljo čim bolj premešano (posutje žvepla po površini, ni učinkovito),
  • zemlja mora biti vlažna,
  • zemlja mora biti čim bolj prezračena,
  • zaželeno je, da je zemlja topla in
  • potreben je čas.
Zavedati se moramo, da morajo najprej bakterije v zemlji pretvoriti žveplo v žveplovo kislino in šele nato se bo pH znižal. Aluminijev sulfat po drugi strani ne potrebuje mikroorganizmov za znižanje pH. Reagira namreč z vodo, pri reakciji pa nastaneta netopen aluminijev hidroksid in žveplova kislina. Pri zemlji z veliko kalcijevega karbonata je z žveplom skoraj nemogoče znižati pH, saj so potrebne količine tako velike, da so nesmiselne (za nevtralizacijo npr. 2 % CaCO3 bi potrebovali približno 15 ton žvepla na hektar).

Kako zvišamo pH zemlje?

Ko pH pade pod 5,5 se pri večini rastlin že začenjajo določene težave. Poleg slabših pridelkov zaradi neoptimalne absorpcije hranil (K, Ca, Mg), se lahko začnejo kazati že znaki toksičnosti mangana, železa in aluminija. pH lahko dvignemo z naprimer dodajanjem pepela zemlji, najpogostejši način za dvig pH pa je apnenje. Ko zemlji dodamo apno (CaCO3), kalcij zavzame mesto dveh hidroksidnih ionov (H+). Hidroksidna iona reagirata s karbonatom (CO3) in tako nastane molekula vode (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), ki se sprosti v zrak. Če rastline vežejo kalcij oz. ga izperejo padavine, poteče kemijska reakcija v obratno smer in zemlja se ponovno zakisa.

Določanje primernih količin apna za višanje pH, ni enostavna zadeva, zato lahko ustrezno količino izračunajo le specializirani laboratoriji, ki opravljajo analizo zemlje. Za vsak tip prsti je potrebno uporabiti drug pufer, da se izmeri pufersko kapaciteto in preračuna potrebne količine apna. Pri tem moramo upoštevati tudi fizikalne lastnosti zemlje. Večina laboratorijev v Sloveniji uporablja neoptimizirane metode in posledično priporočajo napačne količine apna.

Tudi apna je več vrst. Da bo apno učinkovito, mora biti čim bolj "fino", saj je bolj ali manj netopno v zemlji, zato večji delci niso učinkoviti. Poleg tega je potrebno apno čim bolj premešati z zemljo, ker apno žal ne potuje kot npr. gnojila in če ga posujemo po površini zemlje, bo tam tudi ostalo. Smiselno je tudi razmisliti ali uporabiti npr. kalcitno ali dolomitno apno. Dolomitno ima poleg kalcijevega karbonata tudi magnezijev karbonat, kar zemljo obogati še z magnezijem.
0 Comments

    AB Novice

    Izsledki lastnih raziskav, zanimivosti in novosti iz področja agronomije, biotehnologije in vse ostalo, kar je koristno.

    Arhiv

    September 2019
    August 2019
    May 2019
    October 2018
    September 2018

    Kategorije

    All
    Analiza Zemlje
    Makrohranila
    Mikrohranila

    RSS Feed

© AgroMedica |  TerraTest™, FoliaTest™, AgroMedic™ ​in AgrotechBio™​ so blagovne znamka podjetja AgroMedica d.o.o. | 2011 - 2021 | Vse pravice pridržane. 
  Telefon: +386 40 827 427, e-pošta: info@agromedica.si. 
Powered by Create your own unique website with customizable templates.